Dobrodelna koncerta mladih ukrajinskih glasbenikov

Mladi ukrajinski glasbeniki so v začetku marca pribežali v Slovenijo v želji, da bi tu lahko naprej študirali in igrali. Ta teden, 5. maja, bodo s koncertom odprli teden Evrope, 11. maja pa jih v Cankarjevem domu čaka še večji nastop, na katerem bodo zbirali sredstva za pomoč ljudem iz Ukrajine.

»Zelo jasno so povedali, da se želijo na takšen način zahvaliti slovenski javnosti, ki lepo skrbi za njih. Zelo so hvaležni, da lahko tukaj delajo, kar jih najbolj veseli, in to je glasba,« pove umetniška vodja in dirigentka Slovenskega mladinskega orkestra Živa Ploj Peršuh, ki je koordinirala akcijo selitve članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine v Ljubljano. Marca seje klicu na pomoč ukrajinskim glasbenikom odzval Slovenski mladinski orkester, ki je iz vojne v Slovenijo v prvi fazi pomagal evakuirati 67 otrok in njihovih družinskih članov, danes pa skupaj gostijo 110 mladih glasbenikov in 30 staršev oziroma spremljevalcev.

Člani obeh orkestrov, tako slovenskega kot ukrajinskega, danes delujejo pri umetniško-donatorskem projektu Glasba za prihodnost: Ukrajina, Slovenija, EU, v katerem poskušajo mladim omogočiti razvijanje glasbenega talenta in jim lajšati življenjske razmere. Trenutno je poleg Slovencev v skupnem simfoničnem orkestru več kot 70 Ukrajincev, najmlajši med njimi ima sedem let. Med seboj se sporazumevajo v vseh mogočih jezikih. Malo slovensko, angleško, hrvaško, tudi nemško, če pa ne gre drugače, uporabijo google prevajalnik. »Takoj ko je v pogovoru prisotna glasba, se bolj razgovorijo kot sicer. V orkestru se sporazumevajo prek glasbe, ki je dobro povezovalno sredstvo. Drugače pa so zadržani, ampak naši niso dosti drugačni,« pojasni Ploj-Peršuhova. Za dobrodelni koncert v Gallusovi dvorani so se povezali z Unicefom Slovenija, s svojim obiskom pa jih bo počastil zelo poseben gost. »Prišel nas bo podpret sloviti Gidon Kremer, ki je eden najbolj znanih violinistov na svetu. Izjemno smo počaščeni, da seje odzval vabilu in bo delil oder z mladimi ter na takšen način pokazal svojo podporo.« < Hvaležni, da so tukaj Mladi Ukrajinci so imeli pri nas že kar nekaj nastopov. Denimo na mednarodnem glasbenem festivalu Arsana na Ptuju, v Mali ulici v Ljubljani, na številnih prireditvah Lions klubov in v predsedniški palači. »Izkoristimo priložnosti, od katerih bodo kaj imeli, tako glasbeno kot osebnostno,« pojasni sogovornica.

Vsak dan imajo polno vprašanj, kako bo v prihodnje. Najraje bi se vrnili domov, v staro življenje, v svoje glasbene šole. Starejši študenti se trenutno ukvarjajo z možnostjo vpisa na glasbeno akademijo in pridobivanjem dokumentov, kar je precej zapleteno. Za mlajše šolarje pa je velik stres pouk na spletu, saj šole v nekaterih ukrajinskih mestih še vedno organizirajo predavanja, vendar se njihov urnik zaradi vojnega dogajanja nenehno spreminja. Včasih je, včasih ga ni. »Nekateri delijo z nami svoje skrbi in novice, ki so lahko tudi izjemno slabe. Drugi so z njimi raje sami. Drugače pa življenje sprejemajo takšno, kot je, in so zelo hvaležni, da so lahko tukaj. Tukajšnjih glasbenih aktivnosti se zelo veselijo, zelo so angažirani, obenem pa v glavi nosijo vse druge obveznosti in pomisleke,« razloži Živa Ploj Peršuh.

Glasba izenačuje razlike
Mladim Ukrajincem je Slovenija zelo všeč. So tudi precej samostojni, meni dirigentka. Sami se znajo voziti z avtobusi in vlaki na različne lokacije. Denimo iz centra Ljubljane v Šentvid ali Domžale v glasbeno šolo. Nekateri so se sami prijavili na Bicikelj in se po Ljubljani na vaje vozijo s kolesom. »Najbolj jih veseli, da lahko igrajo in vadijo. Da smo jim omogočili raznorazne stvari, od učenja slovenščine do možnosti individualnih vaj, da smo jim uredili računalnike, da se lahko povežejo na spletna predavanja.« S koncertom n. maja želijo pokazati tudi učinkovitost integracije prek glasbe, pravi Ploj-Peršuhova. »Evropi želimo predstaviti primer naše dobre prakse. Glasba je zdravilna. Umetnost človeka neposredno nagovori. Kot nekakšen obliž na dušo ima močan združevalni trenutek. Glasba lahko ljudi zelo hitro potegne na isti imenovalec, v katerega so vštete tudi čisto banalne stvari. Od enakega dihanja do enakega počutja, enake atmosfere. Na multikulturni ravni izenačuje raznorazne razlike, narodnostne, religijske in socialne.«

[…]