LSO in veličastni Pappano

Hej, dragi bralci!

72. Ljubljana Festival je tudi letos poskrbel za izjemen večer, ko je v Gallusovi dvorani nastopil londonski simfonični orkester pod taktirko karizmatičnega Antonia Pappana. Koncert je pustil izjemen vtis in dvignil pričakovanja za preostale nastope. Občinstvo je očarala tudi fenomenalna norveška violinistka Vilde Frang, ki je izvedla Elgarjev koncert za violino v B-molu.

Frangova je s svojo virtuoznostjo in strastjo navdušila občinstvo. Njena izvedba Elgarja, ki je znan po čustveni globini in zahtevni tehnični izvedbi, je bila dih jemajoča. Od nežnih trenutkov do dramatičnih vrhuncev – vse je bilo odigrano z občutkom, ki je poslušalce povsem prevzel. Občutilo se je, da ji ta glasba leži, saj je vsak ton oddajala z neizmerno lahkotnostjo, a hkrati z izjemno intenzivnostjo.

Za piko na i večera pa je orkester izvedel še Mahlerjevo Simfonijo št. 5, ki je eno od Mahlerjevih najbolj znanih in kompleksnih del. Pod Pappanovim vodstvom je orkester mojstrsko obvladal tako dramatične kot tihe, čustvene momente. Adagietto, del, ki ga mnogi prepoznajo kot vrhunec simfonije, je bil odigran z neverjetno nežnostjo in eleganco, kar je publiko pustilo brez besed. London Symphony Orchestra (LSO), eden najprestižnejših orkestrov na svetu, je na tem koncertu pokazal prav vse, kar ga dela tako posebnega. Njihov zvok je izjemno bogat in poln, z neverjetno natančnostjo v vseh sekcijah – od briljantnih godal do silovitih pihal in udarnih trobil. Pod taktirko Antonia Pappana so ustvarili glasbeno pokrajino, ki je občinstvo popeljala skozi raznovrstne čustvene vrhunce. Mahlerjeva Simfonija št. 5 je z njihovo interpretacijo zaživela v vsej svoji dramatičnosti, občuteni globini in orkestralni kompleksnosti, pri čemer je bilo jasno, zakaj je LSO sinonim za vrhunsko izvedbo klasične glasbe.

Ko je orkester zaključil, je Gallusova dvorana eksplodirala v aplavzih. Stoječe ovacije so dokaz, kako globoko je ta glasba segla v srca poslušalcev. Čeprav festival s tem koncertom še ni bil zaključen, je bil to zagotovo eden od tistih večerov, ki bo ostal dolgo v spominu.

Takšni dogodki so za mlade odličen uvod v svet klasične glasbe. Energija na odru in v dvorani je bila neverjetna, kar še dodatno potrjuje, da klasična glasba nikoli ne zastari, ampak vedno najde pot do novih generacij.

Naj glasba vodi vaše srce, dragi bralci!

Laura Bartelj